Jutro je bilo še mlado, ko je bilo treba na pot. Še dobro, da mi je družbo delala Polona, da sem ostala zbrana vse do črpalke v Trebnjem, kjer je bil zbor vseh nas, nevednežev. Tam smo srečali “Šmarnogorce”, ki so dobro razpoloženje prenesli še na nas in vse druge. Odpravili smo se in mesto vrlega in izkušenega vodje …
Telefon je zazvonil že pred dobrim mesecem. »Nina tukaj,« se je predstavilo dekle. In zakaj je klicala? Dela v vrtcu in slišala je, da krimovski reševalci večkrat obiščemo otroke v vrtcih, šolah ali na letovanjih. In želeli so, da bi prišli k njim še tisti teden! Pa na žalost ni šlo, saj smo bili tiste dni že vsi »razprodani«. Čeprav …
V soboto se zbudiva in na šmarnogorski poligon odhitiva. Seveda nama zgodnje vstajanje ni delalo težav, saj sva utrjene sorte. Po prihodu na poligon in po prijavi dobim v roke razpored. Končno se mi je enkrat zgodilo, da sva s Tačko na vrsti med prvimi. Za čuda se je večja količina nervoze pojavila v moji glavi tik pred začetkom poslušnosti. …
Vodniki s psi in vodje skupin z opravljenim »Einsatztestom« smo se odpravili na dolgo pot na sever Nemčije, kjer nas je čakala vaja USAR. Na dolgi poti so naše ritne kosti dodobra otrdele, sredi noči pa smo končno prispeli na cilj. Nekam čudno zapuščeno je bilo videti v temi. Nikjer ni bilo nikogar, nikjer oznak. »Prižgi svoj GPS,« se je …
Mladi vodniki reševalnih psov že od novega leta pridno obiskujemo poučne seminarje, ki nam širijo obzorje za prihodnjo reševalsko kariero. 😀 Pretekli konec tedna nas je pot vodila v policijski IC v Gotenico. Nismo šli kot običajno na Ig, saj so nas poslali malo dlje v medvedkovo deželo 😀 , da bi osvojili osnove orientacije in topografije za naše nadaljnje …
Pogled v jutranje nebo, kjer so se kopičili gosti črni oblaki, je dajal vsaj kanček upanja, da le ne bo ves dan deževalo, kot je zapovedovala dnevna vremenska napoved. Z vsakim kilometrom prevožene poti proti Kamniški Bistrici pa je kopnelo upanje na kolikor toliko sprejemljivo vreme. Ob izviru divje reka so se oblaki še bolj zgostili in prav kmalu je …
Prva izkušnja “starega zelenca” Pritisk v glavi je počasi naraščal. Vremenska napoved slaba, v Kranjski Gori, ki je predstavljala najbližjo referenco v smeri našega odhoda, je že drugi dan močno snežilo. “A bo, a’ ne bo?” je odzvanjalo v glavi. Vsake toliko časa sem malo zatežil Veri, a ona se ni prav veliko sekirala. “Ne poznam vremenske,” je rekla šefica …
Gal res ni in ni mogel dojeti, kaj se je dogajalo, da sem ga prebudil že sredi noči. Še zdanilo se ni, pa sem se že obračal s tako naglico, kot da se nama nekam mudi. „Dobro jutro, partner! Danes si ti na vrsti, da se izkažeš, da pokažeš, kaj znaš. Tam nekje pod snegom, tam nekje na prelazu Vršiča, …
Minili so že trije meseci, odkar smo z Nadjo in Kati prvič prijele v roke vrvi in jih poskusile zavozlati (včasih bolj, včasih manj uspešno ). Vse je bilo novo – od plezalnega pasu do različnih plezalnih pripomočkov (prsna in nožna prižema, desonder …). Toda vaja dela mojstra in po nekaj učnih urah in sivih laseh inštruktorjev nam je stvar …
Zadnjo soboto v marcu smo namenili osnovnošolčkom (in njihovim staršem) in jim predstavili naš hobi – delo z našimi kužki. Tokratna pasja zgodba se je dogajala v mojem rodnem delu Ljubljane, in sicer v Savskem naselju. Bil je lep, prelep sončen dan, za moj okus že kar preveč toplo dopoldne, k čemur pa je pripomogla še naša obvezna oprema – …
