Zadnjo soboto v marcu smo namenili osnovnošolčkom (in njihovim staršem) in jim predstavili naš hobi – delo z našimi kužki. Tokratna pasja zgodba se je dogajala v mojem rodnem delu Ljubljane, in sicer v Savskem naselju. Bil je lep, prelep sončen dan, za moj okus že kar preveč toplo dopoldne, k čemur pa je pripomogla še naša obvezna oprema – “reševalska uniforma”. “Nastopajoči”, ki smo se tokrat zbrali pred šolo, smo bili iz treh ljubljanskih društev – Tomaž z Baxom in Uroš z Jazzom iz KD Šmarna gora, Robi z Bibo iz KD Ljubljana ter Jasna z Blum in midva z Belom iz KD Krim. Večina jih ima že kar dolgo kilometrino izkušenj, moja malenkost pa je šele začela šteti kilometre.
Začelo se je s splošno predstavitvijo Enote reševalnih psov, kar je uspešno in zanimivo opravila Jasna. Nato je sledil glasen pozdrav, za katerega so bile krive naše kosmate polovice. Sledila je kratka predstavitev premagovanja ovir, kjer se je lepo videla razlika med različnimi stopnjami šolanja – od novinca do že uspešno izšolanega reševalnega psa. Začeli smo “tamali, tako da sva se midva z Belom prva podala v spopad s tremo. Ja, priznam, veliko ljudi, polno fotoaparatov ter za povrhu še velika kamera – sem se kar malo prestrašila 😛 Pokazali smo še iskanje ponesrečencev, pri čemer pa so se v ponesrečence prelevili prav pričakovanj polni otroci. Po uspešni najdbi vseh malih ponesrečencev je sledil pasji pozdrav ter seveda obvezni objemi, poljubčki in božanja, ki so jih kužkom namenili otroci. In tako smo bili srečni vsi – otroci, kužki in seveda tudi mi, ki smo uspešno opravili še eno predstavitev naše strasti.
Špela
Več slikc v galeriji.