V soboto, 16. februarja, smo pripravili prvo letošnjo vajo ljubljanske območne enote, ki smo se je udeležili tudi krimovci – Jani, Maja, Jernej, Dejan in Vera.
Na Golovcu naj bi se izgubila dva sprehajalca. Ker je bil avto najden na koncu ceste v bližini observatorija, smo tam imeli izhodišče. Kombi je služil za bazo in spremljanje vodnikov, ki so preiskovali teren. Vodstvo vaje se je odločilo, da bo področje razdeljeno na kvadrante, velike 500 x 500 m, in da se jih bo preiskovalo v majhnih skupinah (parih oz. trojkah). Vsaki skupini so v napravo GPS vnesli območje, ki ga je preiskovala. Da iskanje ni bilo prelahko, sta poskrbela znatna snežna odeja in zelo razgiban teren. Vodniki in psi so se morali kar potruditi, da so našli izgubljena sprehajalca.
Vera
* * *
Že v petek sva se pripravljala na vajo. Nahrbtnik, termovka (čaj smo skuhali v soboto zjutraj), sendvič in razmišljanje, kaj vse potrebujemo za na sneg. Namig, da bi bilo fino vzeti pohodne palice, se je izkazal za dober, saj se je teren pokazal v vsej drsalni luči.
Zjutraj čakanje na SMS. Žal ga ni bilo, ga je pa dobil Jernej, tako da na srečo nisem zamudil. Izkazalo se je, da je nekdo pri telefonski številki pritisnil eno enko preveč. Po razvrstitvi je bil Skway določen, da bo iskal z izkušeno Tačko. Po manjšem zapletu z lokacijo iskanja smo se odpravili in začeli iskati. Ni trajalo dolgo, ko smo prvega oblajali z manjšimi težavami, kot so »kje je moj šef, da mu ga pokažem«. Drugi marker je bil malo trši oreh. Po dolgotrajnem iskanju smo ga našli med padlimi smrekami.
Po vrnitvi v bazo smo dobili informacijo, da nas čaka pecivo, za katero je poskrbela naša Ilona. Bilo je tako dobro, da sem moral skrivati podatek, kdo ga je pojedel. Po malici smo se jutranji iskalci odpravili markirat.
Vaja je bila zanimiva. Poizkusili smo se v preiskovanju kvadratov z napravami GPS. Odkrili smo nekatere dobre in slabe strani. Predvsem smo na analizi dorekli, da je GPS zanimivo orodje in da ga je smiselno uporabljati.
Dejan
Galerija – klik.