Pa sem končno videl, kakšna je nekdaj skrbno varovana Gotenica … Presenetljivo lepo urejena, za vse je poskrbljeno, obiskovalca pa najbolj preseneti, da lahko dobiš kakav za 29 centov. Lepo, a ne?
Šalo na stran. Od petka do nedelje popoldan (od 5. do 7. decembra 2008) je v Gotenici potekalo usposabljanje za iskanje pogrešanih oseb. Od krimskega življa smo se ga udeležili: Vera, Jasna, Tea, Katja, Nadja, Brane, Jani in Nejc. Tea nas je na žalost predčasno zapustila, saj so jo začele ploščice v WC-ju že malce dolgočasiti. Revica je najverjetneje podlegla kakšni virozi, a zdaj je že čisto v redu.
Vodnike so nas razdelili v dve skupini – na »ta stare« in »ta mlade«. »Ta stari« se obdelali prvo pomoč, veterinarsko prvo pomoč, orientacijo in delo v skupinah in baje je bilo prav luštno. »Ta mlade« pa so nas zaupali Šefmanu in Bavčarju. Kot si lahko predstavljate vsi, ki ju poznate, smo se imeli odlično. Vestno sta nam razložila veliko o delu na terenu, gibanju v strelcih, obnašanju na in po akcijah in o napakah, ki se pojavljajo med iskanjem. Seveda sta navrgla tudi nekaj anekdot in resnih pričevanj z iskalnih akcij. Ker pa sta oba strašno resna, sta skrbela tudi za naše smejalne mišice, da niso krnele. Na terenu pa sta nam pripravila take zagonetke, da smo naredili čim več napak. Zakaj? Zato da bi se iz njih čim več naučili. Bolje na vaji kot takrat, ko gre zares. Na terenu smo se učili hoditi v strelcih. Seveda na suho, brez skritih oseb. Kužki so nam bili bolj v napoto kot kaj drugega oziroma da bi se oni kaj naučili. Namen je bil, da se vodniki naučimo poslušati vodjo skupine, da pazimo na »svoje leve in desne«, da skrbimo, da se vrsta na pretrga in »da Bavčar ne zašvica«. Slednje je enota hitrosti hoje med iskanjem. Za vse, ki še ne veste, naj povem, da je hoja zelo počasna, saj so drugače utrujeni tako vodniki kot psi pa še teren je s furjo slabo preiskan. Sta nam pa naša »šefa« odmerila kar zajeten časovni okvir, v katerem smo lahko z našimi kužki potrenirali nakazovanje, iskanje in nekateri celo crkljanje.
V nedeljo nam je o prvi pomoči predavala Marjanca, takoj za njo pa nas je Tonja seznanila s posledicami neuspele prve pomoči. Predstavila nam je tudi znake, ki nam pomagajo pri določitvi starosti trupla.
Seveda pa se moramo zahvaliti vsem sodelujočim, tako tistim iz vrst reševalcev kot tistim, ki v Gotenici skrbijo za obiskovalce in ki so pomagali pri izvedbi tega izobraževanja. Po mojem skromnem mnenju je bilo odlično.
Jernej
Več slikc v galeriji.