Mladi vodniki reševalnih psov že od novega leta pridno obiskujemo poučne seminarje, ki nam širijo obzorje za prihodnjo reševalsko kariero. 😀 Pretekli konec tedna nas je pot vodila v policijski IC v Gotenico. Nismo šli kot običajno na Ig, saj so nas poslali malo dlje v medvedkovo deželo 😀 , da bi osvojili osnove orientacije in topografije za naše nadaljnje delo.
Prvič sem se udeležila tabora z reševalci, zato sem bila nad vsem skupaj toliko bolj navdušena. Polni pričakovanj smo se v petek popoldan pripeljali v vas Gotenico, ki je od leta 1992 dalje vadbeno središče policije oziroma ministrstva za notranje zadeve. “Waw,” si mislim, ko vidim, kako lepo urejena je goteniška vas in kako prijaznega videza, še bolj pa sem očarana nad tem, da nas reševalce policija pusti na svoje območje in nam omogoča izobraževanje in delo na njihovem terenu. Skratka, po prihodu smo se takoj namestili v udobne hiške, šli na večerjo in že nas je čakalo prvo predavanje. Miran Udovč – Skavt nam je vse tri dni pridno predaval in se z nami tudi veselo zabaval. Še nikoli mi ni bila topografija tako všeč! Izvedeli smo, kaj je azimut, kako se določajo točke z določenimi koordinatami v kvadrantih in še in še… Seveda smo šli nekatere kontrolne točke tudi iskat v naravi. Na eni izmed odprav smo se del poti skorajda stiskali eden ob drugega, saj so nas prestrašile medvedove stopinje v blatu 😀 , vendar gospoda v rjavem plašču hvala bogu nismo srečali. 😛
Po uspešno končanem delu je zvečer vedno sledila nepozabna zabava! Enkratno se mi zdi, kako se mladi reševalci dobro razumemo. Super je bilo!!!
V Gotenici pa nismo bili le »zelenci«. V soboto so se vaje SIP udeležili tudi izkušeni reševalci in le-ti so bili še dodatna motivacija za nas mladince. Tudi mi bi enkrat radi bili del SIP! Za druženje žal ni bilo časa, saj smo imeli vsak svoje delo, pa vendar jih je bilo lepo videti in malce poklepetati ob kosilu ali kaki drugi priložnosti. 😀 Skupini SIP-ovcev smo po odpravi na teren sporočili koordinate, kje točno se nahajamo, saj so se »izgubili« trije začetniki! Tako smo bili tudi mi del njihove vaje, vendar celotnega iskanja nismo opazovali, ker se je nad gozd že spuščal mrak in smo morali odcapljati nazaj proti hiškam.
Tako, kompase smo do nadaljnjega pospravili, osvojeno znanje skrbno shranili, se pa že veselimo podobnih srečanj. Hvala vsem za enkratno družbo, zdaj pa zopet v staro službo. 😛
Kati