Najin prvi izpit. Najin prvi izpit. NAJIN PRVI IZPIT. Max dvomim da je razumel kaj se je dogajalo, ampak moje »psihične« priprave na ta izpit so se začele že nekaj tednov pred njim. Kljub vsemu, sem bila na dan D bolj mirna kot sem pričakovala.
Vožnja do Laž se mi je nenormalno vlekla, potem pa se mi je prvi del, torej iskanje, odvilo v sekundi. V Maxa sploh nisem dvomila, sem pa zato vase malo bolj. Občutek, ko je začel drugič lajati je nor, vsega skupaj pa je bilo konec v 10 minutah. Še bolj noro je, ko te sodnica pohvali. Na tej točki so tudi moji dvomi izginili in čez slabi 2 uri naju je čakala še poslušnost. Med potjo od Laž do poligona v Postojni sem se ustavila v Sparu, da sem kupila surovo meso za mojega pridnega »čokoladca«. Kljub hladni glavi se prijave pri sodnici ne spomnim. Vem, da je Max odležal kot je treba. Vse vaje sva opravila, ene bolj uspešno ene manj, ampak je bilo na koncu vseeno slišati: »Čestitke za opravljen izpit«. Izpit sva opravila z dobro oceno kar sva sposobna tudi izboljšati, a sem vseeno tako zelo ponosna.
Seveda gredo vse zahvale našim inštruktorjem, markerjem in vsem ostalim, s katerimi sva se na tej poti kadarkoli srečala. Zdaj pa novim zmagam naproti!
Ponosna Monika in Max:)